Hormoni in razmno┼żevanje

Veliko hormonov in organov je vklju─Źenih v normalni proces razmno┼żevanja (razmno┼żevanje) v osebi. Njihovo interakcijo ureja hipotalamus, specifi─Źno podro─Źje mo┼żganov.

Pri ┼żenskah in mo┼íkih hipotalamus proizvaja hormone, ki jih imenujemo spro┼í─Źujo─Źi dejavniki, ki pridejo do hipofize, ┼żleze velikosti graha, ki se nahaja neposredno pod hipotalamusom. Ti hormoni spodbujajo hipofizo, da sprosti druge hormone. Na primer, faktor spro┼í─Źanja gonadotropina (eden od dejavnikov, ki jih povzro─Źa hipotalamus) stimulira sintezo v hipofizi luteinizirajo─Źih in folikle stimulirajo─Źih hormonov. Slednji vplivajo na spolne ┼żleze, ki zrele in za─Źnejo izlo─Źati spolne hormone. Pri ┼żenskah jaj─Źniki izlo─Źajo estrogene in testise pri mo┼íkih sintetizirajo androgene, kot je testosteron. Spolni hormoni se pojavljajo tudi v nadledvi─Źnih ┼żlezah.

Narava izlo─Źanja in raven spolnih hormonov v krvi, ki so odvisni od njega, dolo─Źajo stimulacijo ali zatiranje spro┼í─Źanja luteinizirajo─Źih in folikle stimulirajo─Źih hormonov hipofize. Na primer, zmanj┼íanje vsebine spolnih hormonov stimulira hipofize,in se za─Źne oddajati ve─Ź teh hormonov, to pomeni, da se regulacija izvaja glede na vrsto negativnih povratnih informacij. Pravzaprav se vsi hormoni spro┼í─Źajo cikli─Źno ob dolo─Źenem ritmu (pribli┼żno 1 impulz na uro), zato vsebnost hormonov v krvi niha ─Źez dan.

Puberteta

Ob rojstvu je vsebnost luteinizirajo─Źih in folikel stimulirajo─Źih hormonov visoka, nato pa se zmanj┼íuje za nekaj mesecev in ostane nizka do pubertete. Na za─Źetku pubertete pride do pove─Źanja koncentracije teh hormonov, kar spodbuja proizvodnjo spolnih hormonov. Pri deklicah pove─Źanje vsebine teh hormonov spodbuja razvoj mle─Źnih ┼żlez, jaj─Źnikov, maternice in vagine, pojav menstruacije in pojav sekundarnih spolnih zna─Źilnosti, kot so rast lobanja in pazduha. Fantje razvijejo moda, prostate, semenske vezikle in penis, dlake pa se pojavijo na obrazu, pubisu in pazduhih. Obi─Źajno se te spremembe dogajajo v ─Źasu pubertete, kar vodi do pubertete.

Pri deklicah je prva sprememba v puberteti za─Źetek razvoja mle─Źnih ┼żlez, ki mu sledi rast sramnih dlak in pazduha. Interval od za─Źetka pove─Źanja mle─Źne ┼żleze do videza prve menstruacije, ki se imenuje menarche, je obi─Źajno pribli┼żno 2 leti. Oblika telesa deklice se spreminja, v telo se pove─Źajo koli─Źine ma┼í─Źob. Hitra rast telesa, ki spremlja spolni razvoj, se praviloma za─Źne ┼íe prej kot pove─Źanje mle─Źnih ┼żlez. Rast se pojavi pri najhitrej┼íi stopnji na za─Źetku spolnega razvoja, preden pride do menstruacije. Potem se rast deklic mo─Źno upo─Źasni in obi─Źajno preneha z 14 in 16 leti. Nasprotno, fantje rastejo najhitreje med 13 in 17 leti, potem se rast upo─Źasni in lahko ┼íe naprej nara┼í─Źajo do 20 let ali ve─Ź.

Starost, na kateri se za─Źne puberteta, vpliva otrokovo splo┼íno zdravje in prehrana ter dru┼żbeno-gospodarski in dedni dejavniki. V Zahodni Evropi se je povpre─Źna starost, pri kateri so se deklice prve menstruacije (menarche) med vsakim desetletjem med letoma 1850 in 1950 zmanj┼íale za 4 mesece, vendar se je v zadnjih ┼ítirih desetletjih ustalila.Dekleta z zmerno debelostjo imajo ponavadi na za─Źetku menstruacije. Pri dekletih z znatnim zmanj┼íanjem telesne te┼że in nepravilno prehrano se menstruacija ponavadi za─Źne kasneje. Njihov zgodnji nastop je opaziti pri dekletih, ki ┼żivijo v mestih, pa tudi ─Źe se je menstruacija za─Źela zgodaj v materi.

Menstruacijski ciklus

Menstruacija - zavrnitev sluznice maternice (endometrij), skupaj s krvavitvijo - se pojavi cikli─Źno, pribli┼żno enkrat na mesec, ─Źe ┼żenska ni nose─Źa. Menstruacija je zna─Źilna za ┼żeno v reproduktivnem obdobju njenega ┼żivljenja - od nastanka menstruacije (menarhe) med puberteto do popolnega prenehanja (menopavza).

Prvi dan menstrualne krvavitve se ┼íteje za za─Źetek vsakega menstruacijskega ciklusa (prvi dan). Cikel se kon─Źa zadnji dan pred naslednjo menstruacijo. Menstruacijski ciklusi se razlikujejo od 21 do 40 dni. Le 10-15% ┼żensk ima trajanje cikla to─Źno 28 dni. Intervali med menstruacijami so ponavadi dalj┼íi po menar┼íah in v obdobju pred menopavzo. Menstrualni ciklus sestavljajo tri faze: folikularni, ovulacijski in lutealni.

Folikularna faza Traja od 1. dan krvavitve, da se pove─Źa nivo luteinizirajo─Źega hormona, kar povzro─Źi spro┼í─Źanje jaj─Źeca iz jaj─Źnika (ovulacije). Ta faza je tako imenovana, ker v tem ─Źasu se v jaj─Źnikih razvijejo folikli. V prvi polovici faze hipofize se izlo─Źa izlo─Źanje folikle-stimulirajo─Źega hormona, ki stimulira rast od 3 do 30 foliklov, od katerih vsaka vsebuje jaj─Źne celice. Le eden od teh foliklov ┼íe naprej raste, ostalo pa atrofija. ─îeprav se folikularna faza spreminja glede na trajanje, ob koncu reproduktivnega obdobja, ponavadi postane kraj┼ía, pred menopavzo.

Med menstruacijo je del endometrija zavrnjen kot odziv na mo─Źno zmanj┼íanje vsebnosti progesterona in estrogena. Endometrij je sestavljen iz treh plasti. Zgornji (povr┼íinski) sloj in ve─Źina srednjih (vmesnih) slojev sta zavrnjeni. Spodnja (bazalna) plast ostane in proizvaja nove celice endometrija za obnovitev drugih dveh plasti. Menstrualna krvavitev traja od 3 do 7 dni, v povpre─Źju 5 dni. Izguba krvi se giblje od 15 do 300 g, v povpre─Źju 130 g.Pad ali tampon lahko absorbira do 30 g. Menstrualna krv se obi─Źajno ne strdi in ne tvori strdkov, ─Źe krvavitev ni zelo te┼żka.

Ovulacijska fazav katerem se sprosti zrel jaj─Źec, se za─Źne s pove─Źanjem ravni luteinizirajo─Źega hormona. Ov─Źje se navadno izlo─Źa 16-32 ur po njem. Folikel, ki ga vsebuje, izliva nad povr┼íino jaj─Źnika in kon─Źno prekine, kar zagotavlja sprostitev jajca iz njegove votline. Med ovulacijo nekatere ┼żenske do┼żivljajo bole─Źo bole─Źino na strani trebuha, ki lahko traja nekaj minut ali nekaj ur. Ponavadi se ─Źutijo bole─Źine na strani jaj─Źnika, ki je izlo─Źila jajce. Natan─Źen vzrok bole─Źine ni znan. Lahko se zgodi pred ovulacijo ali se razvije po po┼íkodbi folikula, ki se ne pojavlja v vseh ciklusih. Izpu┼í─Źanje jaj─Źeca dveh jaj─Źnikov se ne spreminja in je naklju─Źno. ─îe se en jaj─Źnik odstrani, preostali jaj─Źec izlo─Źa jajce vsak mesec.

Lutealna faza se za─Źne po ovulaciji. Traja pribli┼żno 14 dni, ─Źe se oploditev ne pojavi, in se kon─Źa na dan pred menstruacijo.V lutealni fazi se po izpustu jaj─Źeca zapre zaprt folikul, v jaj─Źniku pa se oblikuje rumeno telo, ki se po razvijanju proizvaja vedno ve─Ź progesterona.

Progesteron povzro─Źi rahlo zvi┼íanje telesne temperature v lutealni fazi; ostane povi┼íana, dokler se ne za─Źne menstruacija. To pove─Źanje telesne temperature se lahko uporabi za ugotavljanje, ali je pri┼ílo do ovulacije.

─îe jajce ni oplojeno, se koruzni lutej na koncu lutealne faze degenerira in se za─Źne nov menstruacijski cikel. ─îe je jajce oplojeno, koruzni luteum za─Źne delovati kot hormonska ┼żleza in sintetizira humani horionski gonadotropin. Ta hormon podpira obstoj in razvoj korpusnega luteuma, ki proizvaja progesteron, dokler razvoj plod ne za─Źne proizvajati lastnih hormonov. Preskusi nose─Źnosti temeljijo na odkrivanju pove─Źane vsebnosti humanega horionskega gonadotropina.

Koliko jaj─Źec?

Pri ┼żenskah so v jaj─Źnikih ┼że oblikovane bodo─Źe primarne (nezrele) jaj─Źeca (oociti).Pri plodu, starih od 20 do 24 tednov, jaj─Źniki vsebujejo od 7 do 20 milijonov oocitov. Ovulah vdre v folikle (votline, napolnjene s teko─Źino, v stenah, od katerih so ovulali). Medtem ko se oblikujejo folikli, ve─Źina jajc postopoma umre in pri rojstvu ostane pribli┼żno 2 milijona. Po rojstvu se ne razvijejo ve─Ź, in ko se za─Źne menstruacija, ostane manj kot 400 tiso─Ź, kar je ve─Ź kot dovolj za reproduktivno obdobje, to je obdobje, ko lahko ┼żenska zanosi.

V celotnem reproduktivnem obdobju ┼żenske je pribli┼żno 400 jaj─Źnikov zrelo, obi─Źajno po vsakem vsakem menstruacijskem ciklusu. Dokler ne zapusti folikla, jaj─Źna celica ostane v stalni fazi - sredi njenega prvega postopka drobljenja, zaradi ─Źesar so jajca ena najdalj┼íih celic v telesu. Ker normalni celi─Źni regenerativni procesi ne morejo potekati v jaj─Źni celici, ki se ne razvija, se mo┼żnost po┼íkodbe pove─Źa z starostjo ┼żenske. Posledi─Źno je kromosomska ali genetska motnja ploda bolj verjetna, ko se ┼żenska rodi v kasnej┼íih letih.

Oglejte si video: Razmno┼żavanje in o┼żiljavanje vseh vrst reznic

Pustite Komentar