Ploroduduenenalna stenoza: zakaj se pojavi, kako zdraviti

Bolezen, ki se obravnava v tem ─Źlanku, se najpogosteje razvije zaradi razjede dvanajstnika, v─Źasih pa povzro─Źa preholinarne razjede in razjede pyloricnega kanala, pirolozapazma, stiskanje vnetega duodenalnega tkiva, oviranje lumna z edematoznim tkivom, tumorji ┼żelodca. Vse te patologije lahko povzro─Źijo nastajanje ploroduvodenalne stenoze, za katero je zna─Źilna stenoza (zo┼żitev lumena) za─Źetnega dela dvanajsternika ali kon─Źnega (izhodnega) dela ┼żelodca. Zna─Źilno je, da se tak┼ína kr┼íitev pojavlja pri osebah, ki imajo dolgotrajno pepti─Źno ulkusno bolezen s pogostimi ponovitvami.

Po statisti─Źnih podatkih, glede na to, da se patologija nahaja pri 3 (in po nekaterih podatkih v 5) krat pogosteje pri mo┼íkih kot pri ┼żenskah. Zakaj se razvija? Kako se pirolododenalna stenoza manifestira, odkrije in zdravi? V teh ─Źlankih boste na┼íli odgovore na ta vpra┼íanja.

Faze

Klini─Źni razvoj ploroduvodenalne stenoze poteka v naslednjih fazah:

  • I - od┼íkodnina. Ne spremljajo hudi simptomi.
  • II - subkompenzacije.Pacient ┼że ima vse znake stenoze in s─Źasoma stalno poslab┼íuje.
  • III - dekompenzacija. Patologija dose┼że vrhunec razvoja, ┼żelodec postane atoni─Źen, njene stene pa postanejo tanj┼íe, tako da postane funkcija obnovitve funkcije motornega evakuiranja nemogo─Źa.

Simptomi na stopnji subkompenzacije

Na tej stopnji ploroduduenenalne stenoze se bolnik prito┼żuje na ob─Źutno pove─Źanje ob─Źutkov prezasedenosti in resnosti v epigastri─Źni regiji. Druge manifestacije bolezni postanejo bolj izrazite:

  • beljenje zaradi dolgotrajnega stagnacije mase hrane v votlini v ┼żelodcu ima vonj gnilih jaj─Źec;
  • bole─Źine postanejo tolikoobrazni in se pogosteje pojavljajo, jih povzro─Źa okrepljena gibljivost telesa in jih spremlja rutanje v ┼żelodcu;
  • bruhanje se pojavi skoraj vsak dan, v─Źasih pa ga sam bolnik prosi za ubla┼żitev splo┼ínega stanja;
  • bruhanje ostane veliko in vsebuje neprebavljene dele hrane;
  • Te┼ża se zmanj┼ía zaradi prebavnih motenj in apetita.

Pri pregledovanju bolnika s tanko telo na sprednji steni trebu┼íne votline opazimo valovit peristalt, ki spreminja obliko trebuha.Pred zajtrkom imajo ti bolniki v ┼żelodcu tako imenovani ┼íok, ki nastane, ko pride do hitre zamenjave polo┼żaja telesa ali ko s prsti naletijo na epigastri─Źne prste.

Simptomi v fazi dekompenzacije

V fazi dekompenzacije stenoze pacient nenehno trpi zaradi ob─Źutka polnosti v ┼żelodcu in ponavljajo─Źe bruhanja.

Na tej napredni stopnji bolezni postane stagnacija v ┼żelodcu ─Źim bolj izrazita in ┼żelodec postane popolnoma atoni─Źen. Ob istem ─Źasu se stene telesa raztegnejo in red─Źijo, tako da izterjava funkcije evakuacije postane nemogo─Źa. Zaradi stalne stagnacije hrane in izrazitih dispepti─Źnih pojavov se bolnikovo stanje mo─Źno poslab┼ía.

Pacient pogosto skoraj vsak dan trpi za ponavljajo─Źo bruhanje, ob─Źutek prezasedenosti in razdra┼żenosti v epigastri─Źni regiji postane tako nevzdr┼żna, da oseba povzro─Źi umetno po┼íkodbo bruhanja ali apele┼żi zdravnikom, da operirajo ┼żelodec skozi cev. Isto─Źasno se iz ┼żelodca izlo─Źajo mno┼żice ma┼í─Źob, v katerih so pred nekaj dnevi kosi hrane.

  • V fazi dekompenzacije pihodroduodenalna stenoza pacienta toliko iz─Źrpa, da postane dinami─Źno osiroma┼íena in dehidrirana.
  • Pacient do┼żivi stalno ┼żejo, volumen njegovega u┼íesa se znatno zmanj┼ía, ko┼ża postane suha in z zmanj┼íanim turgorjem.
  • Pri pregledu peroralne votline so jezik in sluznice suhi.
  • Na trebu┼íni steni iz─Źrpanih bolnikov s stenozo patoroduodenalne stene III so vizualizirane konture preobremenjenega ┼żelodca.
  • Pri preizku┼íanju trebuha, kot na stopnji subkompenzacije, se dolo─Źi simptom "┼íuma pr┼íenja".

Zapleti

Podalj┼íana dehidracija, ki jo povzro─Źa slab┼ía absorpcija teko─Źine, ki vstopa v ┼żelodec, povzro─Źa pogosto omotico in omedlevico. Tak┼íni napadi se ponavadi pojavijo, ko nenadoma pridejo iz postelje (na primer po no─Źnem spanju ali dnevu po─Źitka). Pacientov krvni tlak se zmanj┼ía, pulz postane pogost, obstaja te┼żnja k nastanku kolapsa. Pri pregledu bolnika zdravnik razkrije bledo ko┼żo, zmanj┼ía turgor in zmanj┼ía dnevno diurezo.

Ta posledica dehidracije in asimilacije hranil, kot kr┼íitev ravnovesja elektrolitov, s piloroduodenalno stenozo, povzro─Źi zmanj┼íanje ravni K+ do manj kot 3,5 mmol / l in se ka┼że v pojavu mi┼íi─Źne oslabelosti. Z zmanj┼íanjem K+ v krvni plazmi do 1,5 mmol / l lahko bolnik razvije paralizo diafragme in medkostnih mi┼íic, zadr┼żi srce in dihanje. Sr─Źno popu┼í─Źanje pri piloroduodenalni stenozi se pojavi pri sistolni sistoli─Źni organi (to je v ─Źasu kr─Źenja).

Med hipokalemijo v razvoju se pojavijo naslednji simptomi:

  • hipotenzija (prete┼żno diastoli─Źna);
  • spremembe sr─Źnega ritma;
  • prisotnost sistoli─Źnega ┼íuma na vrhu srca;
  • pove─Źati meje srca;
  • na EKG: pove─Źanje intervala Q-T, pojavu vala U, izravnave in zmanj┼íanja amplitude T-valovanja.

Poleg motenj v delovanju srca lahko hipokalemija s piloroduodenalno stenozo povzro─Źi dinami─Źno obstrukcijo ─Źrevesja.

Stalna dehidracija lahko povzro─Źi zmanj┼íanje ledvi─Źnega krvnega pretoka in tak┼ína krvavitev krvi povzro─Źi zmanj┼íanje glomerularne filtracije in zmanj┼íanje volumna urina. Zaradi tak┼ínih motenj se pojavi azotemija, ledvi─Źna odpoved pa povzro─Źi, da se iz krvi ne odstranijo kisli metabolni produkti.Zaradi tak┼ínih odstopanj pri delu ledvic se pH krvi zmanj┼ía in hipokalemi─Źna alkaloza preide v acidozo - hipokalemijo se nadomesti s hiperkalemijo.

Poleg hipokalemije se pri bolnikih s piloroduodenalno stenozo razvije hipohloremija, ki pomembno vpliva na nevromuskularno ekscitabilnost. Ob hudem poteku bolezni pri pacientu v ozadju tak┼ínega stanja lahko pride do znakov gastri─Źne tetanije:

  • splo┼íni konvulziji;
  • toni─Źni spazmi ┼żve─Źilnih mi┼íic z omejeno gibljivostjo temporomandibularnega sklepa;
  • tresenje obraznih mi┼íic pri dotiku na povr┼íino obraznega ┼żivca;
  • Trusov fenomen - toni─Źni spazmi ro─Źnih mi┼íic, ki se pojavljajo s pritiskom na nevrovaskularni snop rame.

Hipokalemi─Źna in hipokloroemi─Źna alkaloza, ki se pojavlja kot posledica piloroduodenalne stenoze, ki se pojavlja vzporedno z azotemijo, ─Źe ni pravo─Źasnega in pravilnega zdravljenja, lahko povzro─Źi smrt bolnika.

Diagnostika

Za identificiranje piloroduodenalne stenoze se izvajajo naslednje študije:

  • Rentgensko slikanje v ┼żelodcu;
  • esophagogastroduodenoscopy (z biopsijo);
  • preiskave krvi in ÔÇőÔÇőurina.

Na stopnji I lahko na rentgenskem pregledu zaznamo le znake rahlo pove─Źanega ┼żelodca, zo┼żitev piloroduodenalne cone in pove─Źano kr─Źenje sten organa. Evakuacija kontrastne mase, uvedene pred ┼ítudijo, se upo─Źasni za 6-12 ur.

Ko je II. Stopnja patologije na sliki vizualizirala znake ┼íirjenja ┼żelodca, prisotnost teko─Źine (v ┼ítudiji na praznem ┼żelodcu), zo┼żitev piloroduodenalne cone in oslabljeno gibljivost. Evakuacija kontrastne mase, uvedene pred ┼ítudijo, poteka po 24 urah (in po 6-12 urah po injiciranju kontrast ┼íe vedno zazna).

Z razvojem stopnje III stenoze so razkrili radiografske znake ostre raztezanja ┼żelodca, iskali teko─Źino pri raziskovanju na prazen ┼żelodec, mo─Źno oslabljeno peristaltiko in zo┼żitev piloroduodenalnega obmo─Źja. Evakuacija kontrastne mase, uvedene pred ┼ítudijo, poteka po ve─Ź kot 24 urah.

Resnost stenoze lahko dolo─Źimo z uporabo endoskopske metode, kot je esophagogastroduodenoscopy:

  • na stopnji I se pirolroduodenalna cona zo┼żi na 1-0,5 cm, obstajajo znaki cicatricialnih in ulcerativnih deformacij;
  • na II-pirolododenalni coni se zo┼żi na 0,5-0,3 cm, obstajajo znaki ostrih cicatricialnih deformacij in mo─Źnega raztezanja organa, peristalt je znatno zmanj┼ían;
  • III - obstajajo znaki ogromnega raztezanja ┼żelodca, atrofija sluznice.

V poznej┼íih stadijih bolezni se pri uriniranju in krvnih preiskavah odkrijejo znaki dehidracije, metaboli─Źne alkaloze, hipoproteinemije in hipoglikemije.

Za izklju─Źitev napak pri diagnozi se piloroduodenalna stenoza razlikuje s kontrakcijami tega obmo─Źja zaradi rakastih procesov v izhodnem delu ┼żelodca. Za potrditev ali izklju─Źitev tak┼ínih rakov omogo─Źajo rezultate ezofagogastroduodenoskopije, ki omogo─Źa biopsijo in histolo┼íko preiskavo tkiv, zbranih med ┼ítudijo.


Zdravljenje

V ve─Źini primerov je potreben operacijski poseg pihodroduodenalne stenoze.

Taktiko zdravljenja ploroduduenalne stenoze dolo─Źa stopnja njenega poteka. Vendar pa lahko tudi po uspe┼íni konzervativni terapiji izlo─Źanje posledi─Źnega zo┼żenja pogosto dose┼żemo le s kirur┼íkim posegom.

V kompenzirani ali subkompenzirani obliki je bolnikom predpisana konzervativna terapija, katere potek je 14-21 dni.

  • Glavni cilj zdravljenja je boj proti pepti─Źni ulkusi. Zaradi tak┼ínih ukrepov se izliva infiltracija tkiv in postane ve─Źja pontura.
  • V ozadju zdravljenja z zdravili proti ulkusu se hkratno izvaja korekcija pomanjkanja beljakovin in elektrolitnega neravnovesja.

S tako celostnim pristopom k zdravljenju bolezni se tveganje potrebe po operaciji znatno zmanjša.

Pri kompenzirani stenozi lahko nekateri bolniki storijo brez operacije 5-7 dni. V teh pogojih se aktivno pripravljajo na intervencijo z zdravljenjem proti ulkusu.

Pri subkompenziranem ali dekompenziranem poteku bolezni potrebujejo bolniki s piloroduodenalno stenozo bolj celovito pripravo za kirur┼íko zdravljenje, saj imajo na tej stopnji bolezni poslab┼íanje kislinsko-baznih ravnote┼żij in ravnovesja elektrolitov. Za odpravo teh ovir se izvajajo naslednje dejavnosti:

  1. Odprava vode in elektrolitov. V ta namen se izvajajo intravenske infuzije raztopin albuminov, dikstrana, proteinov, raztopin s kalijevim, kloridnim in natrijevim ionom. Kr┼íitve vodnega ravnovesja se izlo─Źajo z injiciranjem raztopine glukoze.
  2. Zdravljenje proti ulkusu. Ti ukrepi so namenjeni odpravljanju akutnih manifestacij bolezni: vnetja, otekanja tkiv, kr─Źev.
  3. Parenteralna prehrana. Tak pristop k organizaciji hranilnih snovi omogo─Źa, da v kratkem ─Źasu odpravi pomanjkljivost in izbolj┼ía splo┼íno stanje pacienta.
  4. Sistemati─Źna dekompresija ┼żelodca. Ta ukrep pomaga odpraviti napetost na stenah organa in se izvaja s pomo─Źjo aspiracije ┼żelod─Źne vsebine skozi sondo.

Taktiko kirur┼íkega zdravljenja dolo─Źi klini─Źni primer. Za odpravo pirolododenalne stenoze se lahko izvedejo naslednje operacije:

  • stebla vagotomija v kombinaciji s tehnikami drena┼że (izvedena s klasi─Źnim ali laparoskopskim dostopom);
  • selektivna proksimalna vagotomija v kombinaciji s piroloplastiko;
  • vagotomija z antrumektomijo;
  • hemigastrektomija.

V pooperativnem obdobju se za bolnike ustvarjajo pogoji, ki prepre─Źujejo te┼żavo evakuacije ┼żelodca. V─Źasih v prvih dneh po posegu uporabimo nazalno sondo za enteralno hranjenje. Poleg tega je bolniku predpisana simptomatska terapija.

Kateri zdravnik se bo obrnil

─îe do┼żivite ob─Źutke prezasedenosti v ┼żelodcu, bole─Źine v epigastri─Źnem predelu, trpastih gnilob, zgage in bruhanja, se obrnite na svojega gastroenterologa. Zdravnik bo opravil potrebne diagnosti─Źne ukrepe (FGDS, radiografijo, preiskave krvi itd.) In predpisal potrebno zdravljenje. Kirurgija za odpravo stenoze opravlja kirurg.

Ploroduodenalna stenoza se pojavi pri pribli┼żno 10-40% bolnikov, ki trpijo zaradi pepti─Źne ulkusne bolezni, in se ka┼że z zo┼żitvijo pylori─Źne regije ┼żelodca ali za─Źetnega dela dvanajstnika. ─îe se ne zdravi, ta patologija napreduje in vodi do popolne atonije ┼żelodca, razvoja dehidracije, elektrolitnega neravnovesja in okvarjene ledvi─Źne in sr─Źne aktivnosti. Zdravljenje te patologije je lahko samo kirur┼íko, in pred operacijo pacient nujno prejme zdravljenje proti ulkusu in opravi preoperativno pripravo.

Oglejte si video: Kako popraviti zlomljeno srce. Guy winch

Pustite Komentar