Spomni se vse

Do sedaj ni bilo ugotovljeno, da bi zdravilo Alzheimerjeva bolezen ozdravilo 100%. Zato je zgodnja diagnoza te bolezni ┼íe posebej pomembna. Nedavno so znanstveniki obeh dr┼żav takoj napovedali nastanek metode, ki omogo─Źa napovedovanje napredovanja Alzheimerjeve bolezni ┼że pred za─Źetkom bolezni.

Milena Sigaeva / Zdravstvene informacije

Pribli┼żno 24 milijonov ljudi na svetu trpi zaradi Alzheimerjeve bolezni. Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2020 ┼ítevilo ljudi s to boleznijo pove─Źalo na 42.000.000. Najpogosteje se bolezen pojavi pri starej┼íih. Med 60-letniki se pojavlja pri 3-6% prebivalstva in med 80-letniki - v 25-30%. V zadnjem ─Źasu se pri ljudeh, starih 30-50 let, odkrije vedno ve─Ź bolezni.

Leta 1901 je Alois Alzheimer, nem┼íki psihiater v Royal Mental Hospital v Münchnu, najprej analiziral stanje ljudi z "─Źudno boleznijo mo┼żganske skorje". V mestu Tübingen leta 1906 je med 37. skup┼í─Źino nem┼íkih psihiatrov predstavil prvo poro─Źilo o tej temi.

Zaradi obdukcije 55-letnega pacienta Augustea Deterja, ki je umrl zaradi "neumne bolezni", je Alois Alzheimer v mo┼żganih na┼íel veliko beljakovin in mrtvih ┼żiv─Źnih celic.Takrat je "psihiater z mikroskopom" kot kolegi, imenovan Alois Alzheimer's, odkril glavne znake bolezni: odlaganje beta-amiloidnega proteina v mo┼żganski skorji, kar vodi k smrti ┼żiv─Źnih celic in zmanj┼íuje koli─Źino sive snovi.

Sporo─Źilo Aloisja Alzheimerja na skup┼í─Źini ni bilo popolnoma obremenjeno.

Zdravnik je prejel posmrtno znanstveno priznanje za njegovo odkritje. Alois Alzheimer je umrl pri 51 letih leta 1915 iz bolezni srca in o┼żilja. In ┼íele leta 1977 je bil izraz "Alzheimerjeva bolezen" v medicinskih krogih uradno sprejet kot bolezen, ki je bila diagnosticirana ne glede na starost, s prisotnostjo ustreznih simptomov, ki se razvijajo zna─Źilno in spremljajo pojav tipi─Źnih nevropatolo┼íkih znakov.

Razlogi

Vsi pacienti nimajo bolezni zaradi genov, ─Źeprav se domneva, da je bil v velikem odstotku bolnikov vzrok za to bolezen ravno genetska nagnjenost. Drug vzrok bolezni je kr┼íitev cerebralne cirkulacije v preteklih letih.

Povsem jasno je, da ┼żiv─Źne celice v tej bolezni po─Źasi, vendar nenehno umirajo, medtem ko je povezava med njimi popolnoma izgubljena.

Tudi za Alzheimerjevo bolezen je zna─Źilna tvorba plakov, ki so med ┼żiv─Źnimi celicami v mo┼żganih, v glavnem sestavljena iz spremenjenih beljakovin. Te prizadete ┼żiv─Źne celice imajo ni┼żje prostornine snovi nevrotransmiterja acetilholin, ki je odgovoren za komunikacijo spominskih celic med seboj in s tem za ─Źlove┼íki spomin.

Vnetni procesi so prav tako krivi za smrt ┼żiv─Źnih celic. V po┼íkodovanih delih mo┼żganov najdemo veliko ┼ítevilo snovi, ki se obi─Źajno pojavijo med vnetjem.

Belgijska metoda

V Belgiji so raziskovalci razvili metodo za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni ┼że pred za─Źetkom bolezni. Z uporabo dolo─Źenega modela znanstveniki pravijo, da je mogo─Źe z natan─Źnostjo 98% napovedati, kateri ljudje bodo po dolo─Źenem ─Źasu postali Alzheimerjeve bolezni in kdo ne bo.

Alzheimerjeva bolezen je prizadela številne znane ljudi, kot so nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan, nekdanji britanski premier Harold Wilson in Margaret Thatcher, irski pisatelj Iris Murdoch in drugi.

Osnova te metode je bila ┼ítudija v Antwerpnu in v univerzitetni bolni┼ínici v Gentu. V njej je sodelovalo 400 bolnikov.─îetrtina jih je ┼że utrpela to bolezen, 200 oseb je pokazalo nekatere znake demence, ostale pa so bile zdrave. Po analizi cerebrospinalne teko─Źine so znanstveniki lahko ugotovili, kateri proteini pri bolnikih se sre─Źujejo v ve─Źjem ┼ítevilu kot pri zdravih. Na podlagi teh podatkov so znanstveniki razvili model za napovedovanje nastopa bodo─Źih bolezni.

Vendar pa je bilo presenetljivo, da je Flamska liga proti dru┼żbi Alzheimer in Svet bolnikov iz mesta Oipen izrazila zaskrbljenost glede eti─Źne strani rezultatov te raziskave. Energi─Źna in samozadostna oseba nikoli ne bo ┼żelela vedeti, da bo v starosti potreboval skrbi in skrbi za negovalce, ker sam ne bo mogel skrbeti niti za sebe, ker je ve─Źina primerov Alzheimerjeve bolezni povezana z demenco.

Zgornje dru┼żbe verjamejo, da dokler ni bilo ugotovljeno zdravljenje, ki bi prepre─Źilo Alzheimerjevo bolezen, se ne bi smelo dajati tak┼ínih izjav.

Stanfordova metoda

Mednarodna ekipa znanstvenikov s Stanfordske univerze je razvila metodo, ki na osnovi krvnega testa prikazuje predispozicijo in za─Źetno stopnjo Alzheimerjeve bolezni.Rezultate raziskav je opisal vodja te raziskovalne skupine Tony Wyss-Korea v ─Źasopisu Nature Medicine.

Raven beljakovin v krvi lahko ka┼że Alzheimerjevo bolezen, ko oseba nima simptomov.

Znanstveniki so pregledali vzorce krvi pri 40 bolnikih z Alzheimerjem in enako ┼ítevilo zdravih prostovoljcev ter izmerili 120 krvnih beljakovin. Ugotovili so 18 molekul, ki so bili za Alzheimerjeve bolnike povsem druga─Źni od zdravih. Potem so raziskovalci dolo─Źili koncentracijo proteinov v krvi drugih 80 ┼ítudijskih udele┼żencev, ki niso imeli Alzheimerjeve bolezni. Kot rezultat, so raziskovalci lahko identificirali bolnike z natan─Źnostjo 90 odstotkov.

Poleg tega so znanstveniki uporabili vzorce krvi iz prej┼ínjih ┼ítudij bolnikov, ki so imeli pri krvnih preiskavah le manj┼íe te┼żave s spominom. Od 22 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v letih, ki sledijo, je bilo 20 sprememb v krvnih beljakovinah.

Mnogi znanstveniki verjamejo, da bo definicija Alzheimerjeve bolezni v zgodnjih fazah ljudem na┼íla ustrezno terapijo in upo─Źasnila napredovanje bolezni.Kak┼ína so zdravila za zdravljenje bolezni starej┼íih in kako u─Źinkoviti so, bomo povedali naslednji ─Źlanek.

Oglejte si video: Natalija Verboten z Modrijani - Spomni se

Pustite Komentar