Poro─Źna pogodba

Dru┼żinski odnos je ena od temeljnih vrst dru┼żbenih odnosov. Enako pomembno na vseh podro─Źjih kazenskega pregona so tudi premo┼żenjska razmerja. Zakonska zveza, ki je regulator zakonskih odnosov, je postala resni─Źno pomembna pravna institucija.

Koncept sklenitve zakonske zveze

Dru┼żinski zakonik Ruske federacije dolo─Źa dva mo┼żna na─Źina lastnine zakoncev: zakoniti in pogodbeni. Pravni re┼żim premo┼żenja zakoncev je na─Źin njihovega skupnega lastni┼ítva. Velja v primeru, ─Źe zakonska zveza ne dolo─Źa druga─Źe. Tako imajo zakonca pravico odstopiti od pravne ureditve skupne lastnine in neodvisno dolo─Źiti re┼żim premo┼żenja v zakonski pogodbi, ki bo z njihovega vidika najbolj prispevala k uresni─Źevanju njihovih premo┼żenjskih interesov (pogodbeni re┼żim premo┼żenja zakoncev). V takem primeru lahko v tak┼íni pogodbi dolo─Źite, da se bo pravni re┼żim uporabljal za dolo─Źene vrste premo┼żenja, preostali del pa za pogodbenega.

Treba je omeniti, da je v nasprotju s prej obstoje─Źim dru┼żinskim pravom, ki je predvidevala samo pravno ureditev skupnega pridobljenega premo┼żenja, v dru┼żinskem zakoniku Ruske federacije, ki je za─Źel veljati 1. marca 1996, se je pojavil institut poroke.Ustanovitev te institucije je povezana z uvedbo prvega dela civilnega zakonika Ruske federacije 1. januarja 1995. Od takrat imajo zakonca mo┼żnost, da dolo─Źijo na─Źin njihovega premo┼żenja na podlagi pogodbe v skladu s ─Źl. 256 Civilnega zakonika Ruske federacije, po katerem je premo┼żenje, pridobljeno med zakonsko zvezo, skupna lastnina zakoncev, razen ─Źe se s pogodbo med njima ugotovi druga─Źen re┼żim zakonske lastnine. Vendar pa so se v praksi le redko uporabljale pogodbe med zakoncema, ki opredeljujejo njihove lastninske pravice in obveznosti, ker bistveni pogoji takih pogodb niso bili zakonsko dolo─Źeni. Kot nekateri strokovnjaki ugotavljajo, so pred prikazom ustreznih dolo─Źb Porodi─Źnega zakonika Ruske federacije o pogodbah o poroki zakonci sklenili praviloma sporazum o pravnem re┼żimu premo┼żenja zakoncev[1].

Trenutno, v skladu s ─Źl. 40 RF IC po zakonski pogodbi je soglasje oseb, ki sklepajo zakonske zveze, ali soglasje zakoncev, ki opredeljuje lastninske pravice in obveznosti zakoncev v zakonski zvezi in (ali) v primeru njene razpustitve. Na podlagi zgornje opredelitve je mogo─Źe razlikovati med naslednjimi zna─Źilnostmi te pogodbe:

  • zakonska zveza je sporazum;
  • subjekti so osebe, ki sklenijo zakonske zveze ali zakonca;
  • vsebina pogodbe - opredelitev lastninskih pravic in obveznosti zakoncev;
  • pogodba - med zakonsko zvezo in (ali) po prenehanju veljavnosti pogodbe.

Upoštevajte vsako funkcijo posebej.

Poro─Źna pogodba kot sporazum

Zakonska zveza je sporazum, ki temelji na enakopravnosti strank in izra┼ża skupno voljo, med strankama v zakonski zvezi ali zakonci, da vzpostavijo, spremenijo ali prekinejo svoje lastninske pravice in obveznosti. Zdi se, da je po svoji naravi zakonska pogodba dvostranski posel (─Źlen 153, odstavek 1, 420. ─Źlena Civilnega zakonika Ruske federacije).

Pogodba o poroki mora biti sklenjena v pisni obliki in je predmet notarizacije. Neupo┼ítevanje navedenih predpisov pomeni njeno pomanjkljivost (1. to─Źka 44. ─Źlena RF IC, 1. odst. 165. ─Źlena Civilnega zakonika Ruske federacije).

Zakonsko zvezo lahko sklenete kadar koli med sklenitvijo zakonske zveze in pred registracijo. V slednjem primeru pogodba o poroki za─Źne veljati ┼íele od dneva registracije poroke. Tak┼íen sporazum je po mnenju ┼ítevilnih raziskovalcev transakcija v odlo┼żitvenem stanju, saj je v tem primeru nastanek pravic in obveznosti strank povezana z okoli┼í─Źino, v zvezi s katero ni znano, ali se bo to zgodilo ali ne.

Razlogi za prenehanje zakonske pogodbe so potek veljavnosti, ─Źe je bila pogodba sklenjena za dolo─Źen ─Źas ter smrt ali izjava enega od zakoncev kot mrtvih.

Kdo lahko skleneta zakonsko zvezo?

Krog oseb, ki imajo pravico skleniti zakonsko zvezo, je opredeljen v dru┼żinskem zakoniku Ruske federacije. To sta dve skupini: zakonca in osebe, ki se poro─Źijo. V skladu z odstavkom 2 ─Źlena 10, 1. odst. 12 RF IC, zakonca sta mo┼íki in ┼żenska, ki sta dopolnili zakonsko dobo in sta se s prostovoljnim soglasjem sklenila v zakonske zveze.

Po mnenju nekaterih raziskovalcev uporaba dru┼żine v konceptu oseb, ki so sklenile zakonsko zvezo, ni v celoti uspe┼ína. To pojasnjuje dejstvo, da to besedilo omogo─Źa, da se predpostavimo, da se morajo stranke po sklenitvi zakonske zveze ali po bli┼żnji prihodnosti po sklenitvi skleniti zakoniti. Vendar pa v dru┼żinskem zakoniku Ruske federacije ni nobenih omejitev ali navedb o tem, ko je po sklenitvi pogodbe treba registrirati zakonsko zvezo[2]. Tako je mogo─Źe sklepati, da lahko osebe, ki so sklenile zakonsko zvezo, kadarkoli sklenijo zakonsko zvezo ne glede na to, kdaj je zakonska zveza registrirana.Poleg tega zakonska pogodba, sklenjena pred registracijo zakonske zveze, ne povzro─Źa nobenih posledic za stranke, saj tak sporazum za─Źne veljati ┼íele po registraciji zakonske zveze (1. odst. 41. ─Źlena RF IC).

Sposobnost sklenitve zakonske zveze bi morala biti povezana s sposobnostjo sklenitve zakonske zveze. Zato je mogo─Źe domnevati, da so zahteve iz ─Źlena. st. 13, 14 RF IC, se ne nana┼íajo samo na osebe, ki so sklenile zakonsko zvezo, temve─Ź tudi na stranke v zakonski zvezi. Tako ni mogo─Źe skleniti pogodbe:

  • mladoletniki (razen v primerih, ki jih dolo─Źa zakon);
  • osebe, od katerih je vsaj ena oseba ┼że v drugi registrirani poroki;
  • bli┼żnji sorodniki;
  • posvojitelji in posvojeni otroci;
  • osebe, ki jih sodi┼í─Źe ugotovi kot nesposobne zaradi du┼íevne motnje.

Strokovnjaki na podro─Źju dru┼żinskega prava se ne strinjajo o mo┼żnosti sklenitve zakonske pogodbe pred dr┼żavno registracijo zakonske zveze s strani mladoletnika, za katerega je bila sprejeta odlo─Źitev o zmanj┼íanju starosti zakonske zveze. Torej, P.V. Krasheninnikov meni, da je sklenitev zakonske pogodbe v tem primeru med osebami, od katerih je vsaj eden mladoleten, nemogo─Źe. To je razlo┼żeno z dejstvom, da se na podlagi odstavka 2 ─Źlena21 Civilnega zakonika Ruske federacije, mladoletnik pridobi polno pravno sposobnost ┼íele po poroki. V pravni literaturi obstaja nasprotno stali┼í─Źe. Obstaja tudi mnenje, da lahko mladoletnik skleneta zakonsko zvezo s pisnim soglasjem zakonitega zastopnika od trenutka odlo─Źitve o zmanj┼íanju zakonske zveze.[3].

Prav tako je sporno vpra┼íanje mo┼╝nosti sklenitve zakonske pogodbe s strani delno sposobnega odraslega dr┼╝avljana. ┼átevilni znanstveniki menijo, da sklenitev zakonske pogodbe s strani oseb z omejeno aktivno pravno sposobnostjo ni dovoljena, saj ne sodi v ┼ítevilo majhnih transakcij gospodinjstev, ki jih lahko opravijo na podlagi par. 2 str. 1 ─Źl. 30 Civilnega zakonika. Druga stali┼í─Źa so o mo┼żnosti sklenitve zakonske pogodbe s temi osebami s soglasjem skrbnikov. Zdi se, da zakonodajalec, ker zakonodajalec ni dolo─Źil neposredne prepovedi oseb z omejeno pravno sposobnostjo, lahko s soglasjem skrbnika skleneta zakonsko zvezo na podlagi odstavka 2. 2 str. 1 ─Źl. 30 Civilnega zakonika.

V skladu s ─Źl. 27 Zakona o emancipaciji civilnega zakonika Ruske federacije je napoved mladoletne osebe, ki je dopolnila 16 let,ki delajo po pogodbi o zaposlitvi ali s soglasjem star┼íev, ki opravljajo poslovne dejavnosti, v celoti sposobni. V skupni resoluciji Plenuma oboro┼żenih sil Ruske federacije in Plenuma Vrhovnega arbitra┼żnega sodi┼í─Źa Ruske federacije z dne 1. julija 1996 ┼ít. 6/8 o nekaterih vpra┼íanjih, povezanih z uporabo prvega dela civilnega zakonika Ruske federacije, je poudarjeno, da ima mladoletnik, ki je bil razgla┼íen za emancipiran, polne dr┼żavljanske pravice in obveznosti , z izjemo tistih pravic in obveznosti, ki jih je treba pridobiti, katere zvezna zakonodaja dolo─Źa starostno mejo. Tako lahko osvobojeni mladoletnik skleneta zakonsko zvezo.

Ker je zakonska zveza nelo─Źljivo povezana z osebnostmi svojih udele┼żencev, se lahko zato zaklju─Źi le osebno v skladu z odstavkom 4 ─Źlena 4 182 Civilnega zakonika. Niti pravni zastopniki niti predstavniki, ki delujejo na podlagi pooblastila, nimajo pravice skleniti tak┼ínega sporazuma, ─Źeprav ni neposredne prepovedi zakonodaje. Vendar pa v znanstveni literaturi obstajajo nasprotujo─Źa si mnenja o tem vpra┼íanju.

Kar zadeva skrbnike nezmo┼żnih poro─Źenih oseb, je treba skleniti, da se tak┼íne pogodbe lahko sklenejo.To je posledica dejstva, da je zakonodajalec fiduciarju omogo─Źil sklenitev pogodb o nepremi─Źninah za svoje oddelke. Zato bi bilo nelogi─Źno, da bi se izjema za zakonske pogodbe.

Vsebina pogodbe o poroki

Vzorec seznam pogojev, ki so lahko vklju─Źeni v zakonsko zvezo, je opredeljen v prvem odstavku ─Źlena 4. 42 UK RF. Torej lahko zakonca v zakonski zvezi dolo─Źita naslednje:

  • spremeni zakonsko ureditev skupnega lastni┼ítva;
  • dolo─Źiti na─Źin skupnega, deljenega ali lo─Źenega lastni┼ítva nad celotnim premo┼żenjem zakoncev, njegovih lo─Źenih vrst ali premo┼żenja vsakega zakonca;
  • dolo─Źi pravice in obveznosti zakoncev z medsebojno vsebino;
  • vzpostaviti na─Źine sodelovanja zakoncev v dohodkih drug drugega;
  • dolo─Źi postopek za vsakega zakonca dru┼żinskih stro┼íkov;
  • dolo─Źi premo┼żenje, ki se prenese na vsakega od zakoncev v primeru prenehanja zakonske zveze;
  • v pogodbo o poroki vklju─Źijo tudi druge dolo─Źbe v zvezi s premo┼żenjskimi pravicami in obveznostmi zakoncev.

Predmet pogodbe o poroki ne morejo biti osebni nedotakljivi odnosi med zakoncema, pa tudi njihove osebne pravice do otrok.Na primer, ni mogo─Źe predvideti oblik in na─Źinov sodelovanja zakoncev pri vzgoji otrok. V zvezi z otroki se lahko v pogodbo o poroki vklju─çijo samo obveznosti iz premo┼╝enja (pridobitev dolo─çenega premo┼╝enja, pla─çilo za izobra┼╝evanje itd.).

Kontroverzno vpra┼íanje je, ali je mogo─Źe premestitev premo┼żenja zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze spremeniti. Torej, ve─Źina strokovnjakov verjame, da je to veljavno. Z drugimi besedami, pogoj, da je premo┼żenje, ki pripada enem od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, postane skupna lastnina zakoncev, se lahko vklju─Źi v zakonsko zvezo. Vendar pa obstaja nasprotno stali┼í─Źe, v skladu s katerim se ─Źl. 256 Civilnega zakonika ne predvideva mo┼żnosti take spremembe v pravnem re┼żimu lastni┼ítva. Hkrati so norme tega ─Źlena nujne.[4].

V skladu z odstavkom 3 l. 42 RF IC, zakonska zveza ne sme vsebovati pogojev, ki omejujejo:

  • pravna sposobnost ali sposobnost zakoncev;
  • pravica zakoncev, da gredo na sodi┼í─Źe zaradi varstva njihovih pravic;
  • pravica invalidnega zakonca, ki potrebuje vzdr┼żevanje.

Poleg tega zakonske pogodbe ne smejo biti pogojiki postavlja enega od zakoncev v izjemno neugoden polo┼żaj ali nasprotuje osnovnim na─Źelom dru┼żinskega prava. Kaj je mi┼íljeno z izredno neugodnim polo┼żajem RF IC, ne dolo─Źa, zato bi moralo to vpra┼íanje re┼íiti sodi┼í─Źe.

Postopek za spremembo in prenehanje zakonske pogodbe

Dru┼żinsko pravo zakoncem daje pravico, da kadar koli spremenijo ali prekinejo zakonsko zvezo po njihovem dogovoru. Tak sporazum je v isti obliki kot sama poroka. Zakonska zveza se lahko spremeni, na primer z njenim dopolnjevanjem z novimi pogoji ali s prilagajanjem obstoje─Źih, pa tudi z izklju─Źitvijo posameznih odstavkov pogodb o zakonski zvezi ob ohranitvi pogodbe kot celote.

Praviloma ni dovoljena enostranska zavrnitev izvr┼íitve zakonske zveze. Vendar pa lahko katera koli od strank zaprosi sodi┼í─Źe z zahtevo za odpravo ali spremembo zakonske pogodbe na podlagi in na na─Źin, ki ga predvideva civilni zakonik Ruske federacije. V skladu s ─Źl. 450, 451 Civilnega zakonika Ruske federacije taki razlogi so:

  • bistvena kr┼íitev pogodbe s strani druge stranke (kr┼íitev je priznana kot materialna, zaradi ─Źesar je druga ┼íkoda tak┼ína ┼íkodada je ve─Źinoma prikraj┼íana za to, kar je upravi─Źeno pri─Źakovati pri sklenitvi sporazuma);
  • drugi primeri, ki jih dolo─Źajo zakoni ali pogodbe;
  • pomembna sprememba okoli┼í─Źin (sprememba okoli┼í─Źin, da bi, ─Źe bi stranke razumno predvidele to, pogodba sploh ne bi bila sklenjena ali bi bila sklenjena v bistveno druga─Źnih pogojih).

Preden se obrnete na podlagi odstavka 2 ─Źlena 4. 452 Civilnega zakonika Ruske federacije pred sodi┼í─Źem, mora eden od zakoncev od drugega preklicati predlog za spremembo ali prekinitev pogodbe ali ne sprejemati odgovora v roku, dolo─Źenem v predlogu ali v zakonski pogodbi, in v primeru njegove odsotnosti - v tridesetih dneh. Obstoj takega pravila ni povsem upravi─Źen, saj v ve─Źini primerov zakonci ┼íe naprej ┼żivijo skupaj.

Razlogi in postopek za razveljavitev zakonske zveze

V skladu z odstavkom 1 ─Źlena 4. 44 RF IC, se lahko zakonska zveza v celoti ali delno razveljavi na sodi┼í─Źu. Na podlagi ─Źl. 180 Civilnega zakonika Ruske federacije v slednjem primeru ohranja svoj u─Źinek, razen dela, ki je razgla┼íen za neveljavnega.

─îe je zakonska zveza priznana kot neveljavna, tak┼ína pogodba ne vklju─Źuje pravnih posledic, do katerih je bila poslana od trenutka sklenitve pogodbe.Stranke se vrnejo v prvotno stanje, kar pomeni, da je vsaka stranka (vsak zakonec) dol┼żna vrniti vse, kar je prejelo v transakciji.

Zahteva, da se zakonska zveza razglasi za ni─Źno, lahko eden od zakoncev uporabi kot splo┼íno pravilo. Razlogi za razveljavitev pogodbe o poroki se lahko razdelijo v dve skupini: splo┼íni razlogi za neveljavnost transakcij, predvideni v civilnem zakoniku Ruske federacije, in posebni razlogi za neveljavnost zakonske zveze, sklenjene po dru┼żinskem pravu.

V skladu s ─Źl. 166 civilnega zakonika je pogodba o poroki neveljavna:

  • na podlagi njegovega priznanja s strani sodi┼í─Źa (voja┼íka transakcija);
  • ne glede na priznanje sodi┼í─Źa (ni─Źna transakcija).

Poro─Źna pogodba se ┼íteje za ni─Źna iz splo┼ínih razlogov, ─Źe je sklenjena:

  • s kr┼íitvami zahtev zakona ali drugih pravnih aktov (─Źlen 168 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • s kr┼íitvijo notarske oblike, dolo─Źene z zakonom (dolo─Źba 1, ─Źlen 165 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • le za vrsto, brez namena ustvariti pravne posledice (nami┼íljena transakcija) (dolo─Źba 1, ─Źlen 170 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • da bi prikrili ┼íe eno transakcijo (la┼żna transakcija) (2. ─Źlen, ─Źlen 170 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • z osebo, ki je priznana kot nesposobna (dolo─Źba 1 ─Źlena 171 Civilnega zakonika Ruske federacije) ali med nesposobnimi zakonci.

Pogodbeno pogodbo je mogo─Źe priznati v naslednjih primerih:

  • ki jo je sklenila omejena oseba (dolo─Źba 1 ─Źlena 176 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • ki jo je sklenila oseba, ki ne more razumeti pomena svojih dejanj ali jih usmerjati ob sklenitvi pogodbe, ─Źeprav je sposobna (─Źlen 177 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • sklenjen pod vplivom zamere (─Źlen 178 Civilnega zakonika Ruske federacije);
  • sklenjene pod vplivom prevare, nasilja, gro┼żenj, soto─Źja te┼żkih okoli┼í─Źin (poselitveni posel) (─Źlen 179 Civilnega zakonika Ruske federacije).

Zaradi posebnih razlogov, ki jih dolo─Źa dru┼żinski zakonik Ruske federacije v tretjem odstavku 3. ─Źlena, 42 RF IC, se lahko zakonska zveza ┼íteje za ni─Źna, ─Źe:

  • vsebuje dolo─Źbe o omejitvi pravne sposobnosti ali pravne sposobnosti zakoncev;
  • omejuje njihovo pravico do sodi┼í─Źa za za┼í─Źito svojih pravic;
  • ureja osebne nepristranske odnose med zakoncema;
  • opredeljuje pravice in dol┼żnosti zakoncev v zvezi z otroki;
  • omejuje pravico invalidnega zakonca do pre┼żivnine.

V primeru, da zakonska zveza vsebuje pogoje, ki enega od zakoncev postavljajo v izredno neugoden polo┼żaj (2. to─Źka 44. ─Źlena RF IC), lahko sodi┼í─Źe tak┼íno pogodbo razglasi za ni─Źen na zahtevo tega zakonca.

Upo┼ítevajte, da v skladu z odstavkom 5 ─Źlena169 RF IC, zakonske pogodbe, sklenjene od 1. januarja 1995 do 1. marca 1996, veljajo samo v obsegu, v katerem niso v nasprotju z dolo─Źbami Porodi─Źnega zakonika Ruske federacije.

Dokumenti in opombe:

Dru┼żinski zakonik Ruske federacije z dne 29. decembra 1995 N 223-FZ;
Civilni zakonik Ruske federacije (prvi del) z dne 30.11.1994 N 51-FZ.

[1] Glej na primer: RI Vinogradova Vzorci notarskih dokumentov: Prakti─Źni vodnik. M.: Rusko pravo, 1992. S. 84-85.
[2] Glej, na primer, Maksimovich LB Poro─Źna pogodba v ruskem pravu. M., 2003.
[3] Levu┼íkin A.N. Te┼żave pri uporabi in na─Źini za izbolj┼íanje zakonodajne ureditve o ustanovitvi zakonske zveze // Notar. 2011. N 4.
[4] Grishaev S.P. Pravice in obveznosti zakoncev po zakonih Ruske federacije // ATP "Consultant Plus". 2011

Pri pripravi izdelka so bili uporabljeni naslednji materiali:
1. Myskin A.V. Zakonska zveza: civilna pogodba ali posebna pogodba? // Civilno pravo. 2006. N 2 // ATP ConsultantPlus.
2. Levin Yu.V. Dejanski izdaji zakonske pogodbe v Ruski federaciji // Zakon in politika. 2009. N 2 // ATP ConsultantPlus.
3. Levu┼íkin A.N. Te┼żave pri uporabi in na─Źini za izbolj┼íanje zakonodajne ureditve o ustanovitvi zakonske zveze // Notar. 2011. N 4 // ATP ConsultantPlus.

Oglejte si video: Snemanje porok. Poroka v Vili Vipol┼że. promo

Pustite Komentar